Regijske zgodbe

Spodnja podatkovna upodobitev prikazuje regijske zgodbe blaginje otrok. Na desni strani vidimo uvrstitve regij, te so ponazorjene s krogci, znotraj posameznih področij RIBO. Regije so uvrščene na lestvici od 0 do 100, pri čemer višja vrednost predstavlja boljši rezultat oz. boljši blaginjski izid. Na levi strani najdemo kratke RIBO zgodbe. Namen zgodb ni popisati vseh rezultatov, temveč izpostaviti najbolj zanimive izide in jih postaviti v širši regijski kontekst.

0 100

Na kaj pomislite, ko se govori o Zasavju? Povprečen Slovenec najmanjšo slovensko regijo najbrž hitro poveže z umazano industrijo, smogom in premogom, ob tem pa gotovo tudi z relativno zaostalostjo in izoliranostjo, ki sta z umikanjem naštetih »nadlog« skozi zadnja desetletja prihajali še bolj do izraza. Zasavje je za degradirano in neperspektivno življenjsko okolje veljalo že pred veliko finančno krizo iz leta 2008, situacija pa se je v tem obdobju še poslabšala, kar je med drugim pomenilo, da je bila izmed vseh slovenskih regij prav v Zasavju leta 2015 najnižja povprečna mesečna neto plača, pa hkrati tudi najnižji BDP na prebivalca. A ker te neprivlačne podobe že dobro poznamo in smo jih vsi že malce naveličani, je zdaj čas za nove zasavske zgodbe, predvsem takšne, ki bodo spisane skozi zorni kot otrok.

Če upoštevamo pogled, po katerem se z nižanjem BDP-ja, plač in stopnje delovne aktivnosti prebivalca v določenem okolju niža tudi blaginja otrok, je v prvi vrsti sicer jasno, da bo zasavski indeks blaginje otrok v primerjavi z večino drugih regij še vedno občutno nižji. Ta slika se z našo raziskavo tudi potrjuje in se v nekaterih delih še izostri, saj regionalni indeks blaginje otrok Zasavje še vedno prikaže kot regijo, ki je izmed vseh slovenskih do otrok najmanj prijazna ter s tem za njihov razvoj najmanj stimulativna. Izmed desetih področij merjenja blaginje je med slovenskimi regijami Zasavje najslabše v treh, drugo najslabše pa še v dodatnih štirih, kar v skupnem seštevku pomeni, da je izmerjeni indeks skoraj za polovico slabši od tistega v »najboljši regiji« in za 10 % slabši od druge »najslabše regije«. Morda je za Zasavje najbolj obremenilen slab rezultat v kategoriji priložnost in začetni položaj, oziroma predvsem v kazalnikih »Stopnja resne materialne ogroženosti« in »Indeks kulturnih dobrin«, kar je še dodatno zaskrbljujoče ob pogledu na visoko povezavo materialne ogroženosti z zdravstveno ogroženostjo

Neposreden vpliv, ki ga ima na odraščanje otroka finančna situiranost njegovih staršev, se kaže tudi v neke vrste prenosu ekonomskega kapitala na kulturnega, pri čemer med drugim ne preseneča povezava med nizkim indeksom posedovanja kulturnih dobrin in povprečnimi dosežki bralne pismenosti, ki je v opisani regiji v primerjavi z ostalimi prav tako na zelo nizki ravni. Zasavje je med vsemi regijami nasploh najslabše tudi na področju izobrazbenih dosežkov in počutja v šoli ter odnosov s sošolci, kar nakazuje načine, na katere lahko neperspektivno okolje odraščanja poustvari manj uspešne ali pa manj motivirane ljudi, a je tu morda na mestu opazka, da gre lahko pogosto še vedno za ljudi z velikim potencialom, ki pa tega znotraj ustaljenih struktur včasih ne znajo izkoristiti.

A če smo zgodb o relativni zaostalosti zasavskih mest za slovenskim povprečjem že vajeni, so morda bolj izstopajoči primeri, ko se Zasavje tem pričakovanjem izmika in se izkaže v pozitivnem smislu. Po regionalnem indeksu blaginje otrok je takšno področje informacijskih kompetenc, pri katerem se Zasavje med slovenskimi regijami uvršča celo na prvo mesto. Na prvi pogled se uspešnost zasavskih otrok na področju IKT kompetenc in IKT avtonomnosti (torej samostojnosti in neodvisnosti pri rabi elektronskih naprav) morda zdi naključna, a jo lahko ob bežnem poznavanju nekaterih ključnih primerov sodobnega zasavskega podjetništva vendarle razumemo kot relevantno za prihodnost regije. Zasavje se je najprej morda po naključju, v zadnjih letih pa v večji meri tudi že načrtno namreč usmerilo v visokotehnološki razvoj, kar se predvsem kaže v mednarodnih uspehih nekaterih tovrstnih podjetij, v t.i. podjetniškem pospeševalniku Katapult ali pa v multimedijski platformi Trbovlje Novomedijsko mesto, ki temelji na združevanju umetnosti, znanosti, tehnologije in gospodarstva. Podobno kot se mladi podjetniki in umetniki v Zasavju torej umikajo ustaljenim načinom razmišljanja in zaposlovanja ter si sami ustvarjajo službe, kakršnih še nedolgo nazaj niti nismo poznali, se zdijo morda že zasavski otroci s svojimi kreativnimi rešitvami za zdaj najuspešnejši izven tradicionalnih, formalnih okvirjev izobraževanja in večji potencial vidijo v sodobni tehnologiji, ki geografske in organizacijske omejitve ter strukturne neenakosti zlahka preseže.

Ob visoki ravni informacijske pismenosti je sicer potrebno še opozoriti, da na področju varne uporabe informacijskih tehnologij zasavski otroci spet sodijo med najslabše v državi, a je to v skladu s splošno korelacijo med spretnostjo pri uporabi tehnologije in preveliko količino časa porabljeno s tehnologijo (na internetu ali z elektronskimi napravami), ki velja tudi za ostale regije. Prav tako je morda na državnem nivoju in tudi specifično za Zasavje nekoliko skrb zbujajoča negativna korelacija med informacijskimi kompetencami in počutjem v šoli, kar pomeni, da se povprečen učenec z višanjem kompetenc v šoli počuti slabše, podobno velja za informacijske kompetence in sodelovalnost, še bolj izrazita pa je v Zasavju negativna korelacija med informacijskimi kompetencami in občutkom pripadnosti v šoli. Kljub temu je spretnost pri upravljanju s tehnologijo lahko za zasavsko mladino način, na katerega si v okolju z manj priložnostmi za razvoj povrne svojo zmožnost prostega delovanja in vplivanja na svet okrog sebe (t.i. delovalnost, ang. agency), torej tisto, kar jim ustaljeni načini razmišljanja le stežka ponudijo.

Po letih nazadovanja in stagniranja se je v zasavskih mestih v zadnjih letih trend morda vendarle začel obračati, pri čemer usmeritev v informacijsko tehnologijo sama po sebi ne bo dovolj, je pa lahko brez dvoma eden izmed temeljev opolnomočenja zasavskih otrok. Pri gradnji prihodnosti regije pa se velja ob tem nasploh vedno nasloniti tudi na dolgo tradicijo zasavske uporniške, progresivne misli, ki se po regionalnem indeksu blaginje otrok morda malce razodeva še v podatku, da se Zasavje med slovenskimi regijami ponaša tudi z najmanjšo absolutno razliko med blaginjo deklic in dečkov. Ko se bo okrog vas naslednjič govorilo o Zasavju, tovarne, rudniki in onesnaževanje torej ne bi smeli več biti vaše glavne asociacije.