Regijske zgodbe
Spodnja podatkovna upodobitev prikazuje regijske zgodbe blaginje otrok. Na desni strani vidimo uvrstitve regij, te so ponazorjene s krogci, znotraj posameznih področij RIBO. Regije so uvrščene na lestvici od 0 do 100, pri čemer višja vrednost predstavlja boljši rezultat oz. boljši blaginjski izid. Na levi strani najdemo kratke RIBO zgodbe. Namen zgodb ni popisati vseh rezultatov, temveč izpostaviti najbolj zanimive izide in jih postaviti v širši regijski kontekst.

Savinjska















Podobno kot njeno sosedo podravsko, zaznamujejo savinjsko povprečne uvrstitve RIBO. Splošna blaginja otrok jo uvršča malo nad slovensko povprečje, zaseda 6. mesto. Pri tem ne beležimo velikih odstopanj med različnimi področji RIBO. Savinjska je najbolje uvrščena na področju odnosov s starši (2. mesto), najslabše pa na področju zdravja in ogroženosti (9. mesto). Dobre rezultate beleži še na drugem področju, ki pokriva odnose, in sicer pri: počutju v šoli in odnosu s sošolci (3. mesto) in pri priložnostih in začetnem položaju (4. mesto). Slabše se odreže še pri zdravem življenjskem slogu (8. mesto), IKT kompetencah (7. mesto) in tvegani uporabi IKT.
Pri blaginji otrok savinjske regije se največ razlogov za skrb izrisuje na področjih, povezanih z zdravjem. Znotraj področja zdravega življenjskega sloga najdemo najslabše rezultate pri gibalni učinkovitosti (10. mesto), ta pa je tudi sicer zelo dober »napovedovalec« rezultatov na drugih področjih. Npr. na regijski ravni velja, da gre visoka gibalna učinkovitost z roko v roki z višjim pričakovanim trajanjem življenja, nizko prekomerno prehranjenostjo, višjimi izobrazbenimi dosežki in neenakostmi v izobrazbi, če naj jih naštejemo zgolj nekaj. Zanimivo je, da na teh področjih blaginje savinjski otroci največkrat delijo usodo njihovih vrstnikov iz podravske. To drži tudi za področje odnosov s starši in obe področji IKT. Najbolj se ti regiji razlikujeta na področju priložnosti in začetnega položaja, kjer savinjsko zaznamuje neprimerno boljši rezultat, tj. 4. mesto, v primerjavi z 8. mestom podravske regije. Sicer k tej razliki največ prispeva eden izmed štirih kazalnikov tega področja, in sicer delež otrok, ki živijo v gospodinjstvih, ki se soočajo z resno materialno prikrajšanostjo. Ta delež je v savinjski 3,9 % (7. mesto), medtem ko znaša v podravski regiji kar 8,2 (11. mesto).
Zdi se, da savinjski otroci ne delijo le blaginje svojih podravskih vrstnikov, ampak (tako kot oni), tudi blaginjo splošne populacije. Glede na indeks regionalne blaginje (IRB) se namreč savinjska, podobno kot pri RIBO, uvršča v povprečje. Zaseda 7. mesto, le mesto za podravsko.
Regiji pa se razlikujeta glede na indeks regionalne ogroženosti (IRB), ki tudi pomembno določa socio-ekonomski kontekst, v katerem živijo otroci. Podatki kažejo, da je savinjska neprimerno manj regionalno ogrožena kot podravska. Prva se nahaja na 5., druga na 9. mestu. Tako se zdi, da so otrokom iz savinjske regije strukturni pogoji, v katerih se razvijajo, relativno bolj naklonjeni, kar se posledično kaže v dobrem rezultatu na področju priložnosti in začetnega položaja, kjer izstopajo z dobro založenostjo z materialnimi dobrinami, na eni strani, in relativno majhnim deležem otrok, ki živijo v resno materialno prikrajšanih gospodinjstvih.
Ne glede na to, da se savinjska regija glede na blaginjo otrok nahaja blizu povprečja, sprehod po posameznih področjih blaginje pokaže na dobre blaginjske izide. Dohodkovno in materialno v povprečju niso prikrajšani, v odnosih in sodelovanju so zelo »zgledni«, tudi na preizkusih nacionalnega preverjanja znanja niso podpovprečni, čeprav lahko na vsakem od teh področij najdemo prostor za izboljšanje. Kot pozitivno lahko opredelimo predvsem to, da na nobenem področju njihove uvrstitve ne sežejo na dno lestvice. Opozoriti pa je vseeno treba na slabšo bralno, znanstveno in matematično pismenost otrok, na potrebo po bolj intenzivnem spodbujanju zdravega življenjskega sloga in vlaganju v informacijsko komunikacijske kompetence otrok, kjer bi morda ob umanjkanju sistematičnega naslavljanja teh področij prišlo do nazadovanja.