Regijske zgodbe
Spodnja podatkovna upodobitev prikazuje regijske zgodbe blaginje otrok. Na desni strani vidimo uvrstitve regij, te so ponazorjene s krogci, znotraj posameznih področij RIBO. Regije so uvrščene na lestvici od 0 do 100, pri čemer višja vrednost predstavlja boljši rezultat oz. boljši blaginjski izid. Na levi strani najdemo kratke RIBO zgodbe. Namen zgodb ni popisati vseh rezultatov, temveč izpostaviti najbolj zanimive izide in jih postaviti v širši regijski kontekst.
Posavska
Kot bi lahko pričakovali, regijski indeks blaginje otrok nakazuje, da otroci načeloma bolje živijo v tradicionalno bogatejših in uspešnejših regijah zahodne Slovenije, obstajajo pa tudi izjeme. Morda vas bo v oči zbodla predvsem posavska, ki s svojim odličnim rezultatom zaostane le za gorenjsko in osrednjeslovensko regijo, pa čeprav njen indeks sestavlja precej pisana mešanica nekaterih zelo visokih in nekaterih zelo nizkih uvrstitev. S to kombinacijo otrokom prijaznih in neprijaznih okoliščin nudi posavje idealno podlago za razmislek o sami naravi izračunov regijskega indeksa, preko tega pa morda predvsem o tem, katera področja so za blaginjo otrok res ključna.
V osnovi velja, da lahko rezultati merjenja indeksa regionalne blaginje in indeksa razvojne ogroženosti regij v veliki meri napovejo tudi rezultate regijskega indeksa blaginje otrok. Regije z
visoko splošno blaginjo in nizko regionalno ogroženostjo imajo načeloma tudi višjo blaginjo otrok.
Posavska je v tem oziru posebna. Beleži namreč podpovprečne rezultate pri indeksih regionalne
blaginje in razvojne ogroženosti, slabo se odreže tudi pri nekaterih drugih kazalnikih, kot sta stopnja registrirane brezposelnosti (3. najvišja) in delež oseb pod pragom revščine (2. največji), pa vendar je blaginja otrok zelo visoka (3. mesto). Je včasih moč razloge za visoko blaginjo otrok iskati tudi onkraj socio-ekonomskega konteksta?
Pri interpretiranju rezultatov regijskega indeksa blaginje otrok je potrebno namreč najprej razumeti, da gre pri tem za zmes desetih enakovrednih področjih, od katerih k skupnemu rezultatu vsako doda eno desetino. To na primeru posavske regije denimo pomeni, da njene slabe uvrstitve na področjih priložnosti in začetnega položaja (10. mesto), zdravja in ogroženosti (12. mesto) ter izobraževanja (9. mesto) še niso dovolj, da bi skazile njen skupen rezultat, pa čeprav so morda omenjena področja prav tista, ki jih običajno razumemo kot temeljna za splošno kakovost življenja. Rezultati izračunov na teh področjih nam med drugim povedo, da imajo otroci posavske regije redkeje kot večina ostalih otrok v Sloveniji dostop do kulturnih in predvsem materialnih dobrin (11. mesto), da pogosteje posežejo po drogah (12. mesto) in imajo nizko pričakovano trajanje življenja (9. mesto), tudi pri vseh rezultatih nacionalnih preverjanj znanja se uvrščajo v zadnjo tretjino. V tem kontekstu je torej jasno, da se vpliv slabših strukturnih pogojev posavskih družin vendarle kaže in lahko visoko uvrstitev posavske pri RIBO prikaže kot nekoliko varljivo. Po drugi strani lahko iz tega sklepamo, da lahko pomembno vlogo pri razvoju otrok igrajo še nekateri drugi dejavniki, v tem primeru predvsem kazalniki subjektivne blaginje, ki ne povedo toliko o strukturnih pogojih odraščanja, odražajo pa različne vidike zadovoljstva z življenjem (in so zaradi tega sicer tudi težje merljivi).
Posavski otroci vse druge prehitijo na področjih sodelovanja, počutja v šoli in enakosti v izobrazbi, kar kaže, da med vrstniki v regiji vladajo izstopajoče dobri odnosi in da med njimi tudi ne prihaja do prevelikih razlik. Ob nekoliko slabših materialnih okoliščinah je torej tisto, kar lahko otrokom v tej regiji viša kvaliteto življenja in napoveduje lepo prihodnost, predvsem visoka stopnja socialnega kapitala. Do izraza pridejo že dobri odnosi med sošolci, saj v tej regiji najredkeje prihaja do medvrstniškega nasilja, hkrati pa tukajšnje otroke tudi najbolj veseli skupinsko delo in v največji meri upoštevajo mnenja drugih. Medvrstniški podpori je tu vsaj v nekaterih elementih dodana tudi starševska, saj v tej regiji starši svoje otroke najbolj spodbujajo k samozavesti. Vse to pa posavskim otrokom očitno viša tudi motivacijo, saj jih tudi indeks motiviranosti uvršča na visoko drugo mesto.Posavska je tako
najočitnejši primer povezave med starševskim spodbujanjem k samozavesti in motivacijo otrok, kar
morda pomaga izničiti učinek, ki ga ima (v vseh slovenskih regijah) na izobrazbene učinke (rezultate
preverjanj znanja) otrok socialno-ekonomski status staršev (poleg omenjene stopnje brezposelnosti
posavsko npr. obremenjuje tudi 10. mesto po deležu odraslih prebivalcev s terciarno izobrazbo). Ob nekoliko nižjih izobrazbenih dosežkih pa lahko posavskim otrokom primerno podlago za način izražanja med drugim predstavljajo vsaj informacijsko-komunikacijske kompetence ali pa zdrav življenjski slog, pri katerih se spet uvrščajo v sam slovenskih vrh.
Posavska je torej regija, ki najizraziteje dokazuje, da je mogoče z ustvarjanjem prijetnega, kolegialnega življenjskega okolja in z učinkovitim sodelovanjem preseči marsikatero strukturno pomanjkljivost. Hkrati gre za majhno, redko poseljeno, a prometno zelo dostopno in energetsko dobro preskrbljeno regijo, ki omogoča hitre gospodarske povezave ter se v zadnjih letih na ta račun razvija hitreje od večine drugih. Stopnja registrirane brezposelnosti v posavski regiji že od leta 2013 ves čas pada, da bo življenje ob Savi, Krki in Sotli otrokom prijazno, pa morda nakazuje tudi stopnja rodnosti, ki je prav v tej regiji najvišja. Čeprav je torej jasno, da bi izračun, ki bi zdravje ali stopnjo ogroženosti ocenil kot bolj pomembna od drugih kazalnikov, posavsko potisnil nekaj mest nižje, lahko njena visoka uvrstitev pri merjenju indeksa blaginje otrok lepo prikaže pomen sodelovanja in počutja v šoli, s tem pa regiji vendarle napoveduje svetlo prihodnost.