Regijske zgodbe
Spodnja podatkovna upodobitev prikazuje regijske zgodbe blaginje otrok. Na desni strani vidimo uvrstitve regij, te so ponazorjene s krogci, znotraj posameznih področij RIBO. Regije so uvrščene na lestvici od 0 do 100, pri čemer višja vrednost predstavlja boljši rezultat oz. boljši blaginjski izid. Na levi strani najdemo kratke RIBO zgodbe. Namen zgodb ni popisati vseh rezultatov, temveč izpostaviti najbolj zanimive izide in jih postaviti v širši regijski kontekst.
Pomurska
Za večino prebivalcev Slovenije velja pomurska za regijo, kjer se čas ustavi … ali pa teče vsaj počasneje. Morda je za to kriva ravnica, ki to regijo dela tako drugačno od drugih delov Slovenije, počivanje starih pred svojimi hišami po delu na polju, ali pa štorklje, ki ležerno, ne da bi jih zmotil vrvež modernega življenja, bdijo nad slikovito pokrajino.
In res, tudi v podatkih lahko najdemo potrditev takšnega vtisa. Pomursko zaznamuje najvišji indeks staranja prebivalstva, največ traktorjev na prebivalca in nizka stopnja delovne aktivnosti. Občutek, da pomurska odstopa od drugih regij Slovenije, dodatno potrjujeta tudi indeksa regionalne razvojne ogroženosti (IRO) in regionalne blaginje (IRB), ki jo uvrščata na samo dno regionalne lestvice.
Kaj pa blaginja otrok? Ali je mogoče, da zgornji strukturni kazalniki ne določajo tudi blaginje otrok? Ta je v RIBO vendarle opredeljena otrokocentrično, subjektivne ocene in občutenja različnih področij vsakdanjega življenja otrok zasedajo v njem zelo pomembno mesto. Na žalost je odgovor negativen. Pomurska se glede blaginje otrok uvrša na predzadnje mesto, za njo je le zasavska.
V to oceno močno prispevajo uniformno slabi rezultati na področjih, ki so povezana z izobraževanjem. Predzadnje mesto pri izobraževalnih dosežkih, zadnje pri neenakostih v izobraževanju in predpredzadnje pri počutju v šoli in odnosu s sošolci. Ta področja so še posebej pomembna z vidika potenciala, ki ga posedujejo otroci iz te regije, da bi lahko bili »konkurenčni« svojim vrstnikom iz drugih regij v tržni tekmi in da bi jih vložek v izobrazbeni kapital ščitil pred negotovostmi podzaposlenosti in brezposelnosti ter pristankom na družbenih marginah. Razlago slabih rezultatov na teh področjih lahko morda pripišemo sami zaznavi priložnosti, ki naj bi jih izobrazba v tej regiji nudila. Te priložnosti so vsekakor omejene, saj je delež zaposlenih z doseženo terciarno stopnjo izobrazbe v tej regiji najnižji med vsemi regijami (24,1 % v letu 2015). Za primerjavo: v osrednjeslovenski je bil v istem letu ta delež kar 39,4 %.
To razlago dodatno podpira tudi podatek o razmerju med študentkami in študenti, kjer je to razmerje najbolj med vsemi regijami v prid študentkam – pomurska beleži kar 152 študentk na 100 študentov (SURS 2016), iz česar lahko, če si dovolimo takšno poenostavitev, sklepamo, da so percipirane priložnosti v tej regiji za dečke še toliko manjše.
Zaskrbljujoči so tudi rezultati na področju zdravega življenjskega sloga. Tu pomurski otroci beležijo slabe izide pri vseh kazalnikih tega področja, pa naj gre za gibalno učinkovitost (12. mesto), uživanje zajtrka (12. mesto), telesno dejavnost (10. mesto), prekomerno prehranjenost (11. mesto) ali podhranjenost (11. mesto). Dobri izidi na tem področju so zelo pomembni tako za rast in razvoj otrok, kot tudi za oblikovanje navad in vedenjskih vzorcev, ki jih ti »prenesejo« v obdobje odraslosti. Poleg tega obstaja na regijski ravni pozitivna povezanost med tem področjem in trajanjem življenja, izobrazbenimi dosežki in tudi nekaterimi kontekstualnimi kazalniki (npr. stopnja anketne brezposelnosti, stopnja registrirane brezposelnosti, stopnja delovne aktivnosti), če naj jih naštejmo le nekaj.
Če zaključimo bolj pozitivno; Pomurska beleži najboljšo uvrstitev na področju sodelovanja. Sicer so tu razlike med regijami zelo majhne in moramo biti pri interpretaciji previdni, navkljub temu pa bi lahko v kombinaciji z visoko starševsko podporo (tudi tu so razlike med regijami majhne), sklepali, da so v primerjavi z drugimi regijami, prebivalci pomurske nekoliko bolj usmerjeni v skupnost in grajenje dobrih odnosov. To potrjuje tudi podatek o deležu prebivalcev, ki ima nekoga, s katerim se lahko pogovori o osebnih in intimnih zadevah, kjer je pomurska na visokem četrtem mestu z 94,8 %. Zato morda ne preseneča, da imajo pomurski otroci ne glede na nekatere ne prav naklonjene socio-ekonomske kontekstualne kazalnike, relativno dobre rezultate tudi na področju priložnosti in začetnega položaja (5. mesto). Če podrobneje pogledamo kazalnike tega področja, lahko ugotovimo, da daleč najboljši rezultat pomurska beleži pri kazalniku materialnih dobrin, ki meri »izobilje«, in ne prikrajšanost dobrin; to prikazujemo s stopnjo resne materialne prikrajšanosti (9. mesto). Če to povežemo s prejšnjimi ugotovitvami o visoki starševski podpori in si dovolimo malo bolj svobodno interpretacijo, se zdi, da tisti starši, ki to lahko, v povprečju otrokom zagotovijo relativno dober začetni položaj v smislu založenosti z materialnimi dobrinami. Ne glede na to pa ostaja v regiji veliko družin, ki jim to ne uspe, kar se kaže v visoki stopnji resne materialne prikrajšanosti (5,2 %).