Regijske zgodbe

Spodnja podatkovna upodobitev prikazuje regijske zgodbe blaginje otrok. Na desni strani vidimo uvrstitve regij, te so ponazorjene s krogci, znotraj posameznih področij RIBO. Regije so uvrščene na lestvici od 0 do 100, pri čemer višja vrednost predstavlja boljši rezultat oz. boljši blaginjski izid. Na levi strani najdemo kratke RIBO zgodbe. Namen zgodb ni popisati vseh rezultatov, temveč izpostaviti najbolj zanimive izide in jih postaviti v širši regijski kontekst.
ribo ikona
pizp ikona
zio ikona
taip ikona
izodo ikona
neizo ikona
pvsos ikona
oss ikona
sodel ikona
iktko ikona
tuikt ikona
0 100
Podravska se glede na blaginjo otrok uvršča na osmo mesto med vsemi slovenskimi statističnimi regijami. Če pogledamo uvrstitve podravske glede na področja RIBO, lahko ugotovimo, da se le na področju odnosov otrok s starši uvrsti med prve tri regije, po drugi strani pa je le na področju zdravja in ogroženosti med zadnjimi tremi (10. mesto). Sicer podravska beleži podpovprečne rezultate na vseh področjih RIBO, razen pri že omenjenem področju odnosa s starši (3. mesto), pri izobrazbenih dosežkih (6. mesto), pri počutju v šoli in odnosih s sošolci (7. mesto) in IKT kompetencah (6. mesto).
Kakšna je torej zgodba podravske regije z vidika blaginje otrok? Morda je zgodba ravno v tem, da je glede na izbrane kazalnike RIBO podravska regija precej povprečna. Za razliko od nekaterih drugih, kjer opazujemo močna odstopanja nekaterih področij RIBO od slovenskega povprečja tako v pozitivno kot tudi negativno smer, v podravski regiji teh skrajnih vrednosti ni. Sicer najslabše rezultate beležijo pri intenzivni telesni aktivnosti, kjer je na ta način aktivnih le 12,25 % otrok, medtem, ko je takšnih na Primorsko-notranjskem, ki ima tu najboljši rezultat, kar 22 % (PISA 2015), in pri pričakovanem trajanju življenja, kjer lahko rojeni v letu 2015 v podravski regiji pričakujejo, da bodo živeli 79,09 let, medtem ko lahko rojeni v istem letu na Gorenjskem svoji pričakovani življenjski dobi dodajo še skoraj dve leti in pol (SURS 2019).
Le malo nad slovenskim povprečjem je podravska regija tudi glede izobrazbenih dosežkov njenih otrok, uvršča se na 6. mesto. Če si dovolimo malo bolj svobodno interpretacijo teh rezultatov, bi razlago za njih (med drugim) lahko našli tudi v slabši založenosti otrok s kulturnim kapitalom − pozitivna povezanost prisotnosti kulturnih dobrin v gospodinjstvu, kjer otrok odrašča, in izobrazbenih dosežkov, je namreč dobro znana in raziskana družbena tema, ki jo lahko potrdimo tudi na ravni slovenskih statističnih regij. In res, indeks kulturnega kapitala je med otroci podravske regije tik pod slovenskim regijskim povprečjem. Regija se nahaja na 6. mestu med vsemi regijami. Zanimivo je, da je ta povezanost na ravni slovenskih statističnih regij celo močnejša, kot so npr. povezanosti med izobrazbenimi dosežki in stopnjo tveganja revščine, stopnjo resne materialne prikrajšanosti ali pa s posedovanjem materialnih dobrin.
Ti kazalniki, skupaj z že omenjenim kulturnimi dobrinami, v RIBO skupaj predstavljajo področje priložnosti in začetnega položaja. In ravno tu lahko najdemo še eno zelo pomembno zgodbo blaginje otrok podravske regije. V regiji, kjer se nahaja drugo največje slovensko mesto, imajo otroci malo priložnosti in slab začetni položaj. Podravska se na tem področju nahaja šele na 8. mestu. Če podrobneje pogledamo kazalnike, ki smo jih uvrstili v to področje, ugotovimo, da podravska regija najslabši rezultat (11. mesto) beleži, ko gre za resno materialno prikrajšanosti otrok. Kar 8,2 % otrok živi v gospodinjstvu, v katerem so zaradi omejenih finančnih virov, in ne zaradi lastne izbire oz. navad, materialno prikrajšani. Slabša od nje je le še zasavska regija. Tudi zato le stežka gledamo pozitivno na drugi kazalnik znotraj tega področja, ki sicer prav tako meri »založenost« otrok z materialnimi dobrinami, a za razliko od prvega meri izobilje teh dobrin. Ta kazalnik ne kaže tako slabe slike, saj se podravska uvršča na četrto mesto med vsemi regijami. Po drugi strani se podravska (spet) uvršča pod slovensko povprečje glede stopnje tveganja revščine otrok in sicer na 6. mesto.
Na splošno lahko ugotovimo, da stopnja resna materialne prikrajšanosti pomembno določa razvojne možnosti otrok in posledično njihovo celotno blaginjo. Če želimo torej izboljšati perspektivo vseh podravskih otrok, je treba izboljšati rezultat tega kazalnika. Zdi pa se, da je ravno ta rezultat najbolj odvisen od širših socio-ekonomskih kazalnikov, ki jih lahko dobro ponazorimo z indeksom regijske ogroženosti (IRO). Prav med materialno prikrajšanostjo otrok in regijsko ogroženostjo obstaja namreč pozitivna povezanost. Poleg tega pa velja tudi, da bolj kot je regija razvojno ogrožena, slabši je njen rezultat RIBO. Podravska regija beleži pri IRO slab rezultat, uvršča se šele na 9. mesto, zato jo tu čaka še veliko dela.
Slabi strukturno-razvojni pogoji, ki obdajajo podravske otroke, nakazujejo še eno zgodbo blaginje podravske regije. To je njena pregovorna »lokalpatriotskost«. Zdi se, da navkljub nekaterim orisanim kontekstualnim dejavnikom, ki bi lahko delovali kot dejavniki odbijanja, še vedno prevladujejo dejavniki privlačevanja, ki (morda) preprečujejo večje migracijske tokove v druge regije. Na to kažejo npr. podatki o deležu med vsemi študenti iz te regije, ki študirajo v osrednjeslovenski statistični regiji, ta je med vsemi regijami najmanjši (21 %), relativno nizkim številom dnevnih migrantov v osrednjeslovensko statistično regijo in nenazadnje dobrimi odnosi podravskih otrok z njihovimi straši, kar bi tudi lahko delovalo kot dejavnik privlačevanja.