Regijske zgodbe
Spodnja podatkovna upodobitev prikazuje regijske zgodbe blaginje otrok. Na desni strani vidimo uvrstitve regij, te so ponazorjene s krogci, znotraj posameznih področij RIBO. Regije so uvrščene na lestvici od 0 do 100, pri čemer višja vrednost predstavlja boljši rezultat oz. boljši blaginjski izid. Na levi strani najdemo kratke RIBO zgodbe. Namen zgodb ni popisati vseh rezultatov, temveč izpostaviti najbolj zanimive izide in jih postaviti v širši regijski kontekst.
Osrednjeslovenska
Od osrednjeslovenske se vselej pričakuje največ. Verjetno je temu tako tudi zaradi prepričanj prebivalcev drugih regij, da se vsi viri, pa naj gre za porabo davkoplačevalskega denarja, izgradnjo športnih in kulturnih ali zdravstvenih objektov, zlivajo v Ljubljano, ki je srce osrednjeslovenske regije. In res, tudi nekateri strukturni kazalniki podpirajo ta vtis. Tako ima osrednjeslovenska regija med vsemi regijami najvišje plače, najnižjo brezposelnost, daleč najvišji BDP na prebivalca, največji delež visoko izobraženih in tudi najvišji splošni regionalni indeks blaginje, če naj omenimo le najbolj izpostavljene strukturne kazalnike. Zato ne preseneča, da pričakujemo podobno tudi, ko spregovorimo o blaginji otrok. Dvomiti v to, da se otrokom iz osrednjeslovenske regije ne bi cedila med in mleko se skoraj ne spodobi.
Presenetljivo, a osrednjeslovenska regija ni »zmagovalka« našega malega tekmovanja. V skupnem seštevku se uvršča na drugo mesto, za las za njeno severozahodno sosedo Gorenjsko. Kako torej živijo otroci v osrednjeslovenski regiji? Odgovor na to je skorajda enoznačen: v primerjavi z otroki iz drugih regij, zelo dobro. Zakaj enoznačen? Zato, ker se med desetimi področji blaginje, ki sestavljajo naš RIBO, kar pri štirih uvrstijo na »zmagovalne stopničke«, še štirikrat pa v zgornjo polovico vseh regij. To pa je le ena izmed številnih zgodb, ki nam jih o življenju otrok v osrednjeslovenski regiji riše RIBO.
Morda je najpomembnejša zgodba osrednjeslovenske zgodba o izobrazbenih dosežkih njenih otrok. Tu so pravi zmagovalci pa naj gre za dosežke nacionalnega poklicnega preverjanja znanja ali pa dosežke pri pismenostih na testih PISA. Je temu tako zaradi ambicioznosti otrok in podpore njihovih staršev? Naši podatki na ravni regij pozitivne povezanosti področja izobrazbenih dosežkov in ambicioznosti učencev ne potrjujejo, podobno je s povezanostjo med izobrazbenimi dosežki in starševsko podporo. Potrjujejo pa pozitivno povezanost med izobrazbenimi dosežki in dobrim počutjem v šoli in odnosi s sošolci. Tako v splošnem na regijski ravni drži, da bolje, kot se otroci počutijo v šoli, višji so tudi njihovi izobrazbeni dosežki, kar pritrjuje nekaterim novodobnim in tudi pri nas vse bolj popularnim pristopom k izobraževanju (npr. »finski šolski čudež«). Vendar je osrednjeslovenska pri zadnji ugotovitvi izjema, saj se njeni otroci v šoli počutijo relativno slabo (so šele na 9. mestu), poleg tega se v šoli počutijo obremenjene, hkrati pa močno prednjačijo med vsemi regijami po samih dosežkih.
Izobrazbeni dosežki so na ravni regij močno pozitivno povezani še z založenostjo s kulturnim kapitalom. Pri slednjem osrednjeslovenska zaostaja le za goriško regijo. To potrjuje dobro znano in raziskano povezavo med številom knjig, umetnostnimi deli, glasbenimi inštrumenti ipd., ki se nahajajo v otrokovem domu, in uspešnostjo v šoli. Kaj pa odnos med revščino in izobrazbenimi dosežki? Če revščino merimo s stopnjo resne materialne prikrajšanosti (osrednjeslovenska ima tu med regijami tretjo najnižjo stopnjo), je ta povezava močna in pozitivna. Bolj kot se regija sooča z resno materialno deprivacijo, slabše izobrazbene dosežke imajo njeni otroci. Tudi zato je toliko bolj presenetljivo, da na regijski ravni izobrazbeni dosežki niso pozitivno povezani ne s kazalnikom stopnje tveganja revščine (obstaja celo šibka negativna povezanost), osrednjeslovenska se po tem kazalniku sicer uvršča na četrto mesto, in ne z indeksom materialnih dobrin, osrednjeslovenska je sicer glede na ta kazalnik šele na šestem mestu.
Pomembno je izpostaviti še dobro uvrstitev osrednjeslovenske regije na področju zdravega življenjskega sloga . Tu se ponaša z najmanjšim deležem prekomerno prehranjenih otrok in odlično gibalno učinkovitost otrok (4. mesto med vsemi regijami). Oba kazalnika sta na ravni regij sicer močno pozitivno povezana tudi s področjem izobrazbenih dosežkov.
Zdi se, da imajo otroci v osrednjeslovenski regiji precej potencialov. Ti se kažejo tako v izobrazbenih dosežkih, založenostjo z materialnim in kulturnim kapitalom kot tudi visokim indeksom gibalne učinkovitosti. Kljub temu težko spregledamo ugotovitev, da so otroci v osrednjeslovenski regiji med najbolj obremenjenimi v šoli in najbolj motiviranimi v smislu, da želijo biti najboljši. Nakazuje se slika osrednjeslovenske regije, kjer so nekateri, morda sicer ne najbolj pozitivni vidiki otrokocentričnosti, naleteli na najbolj plodna tla. Če si dovolimo špekulirati, bi lahko sklepali, da v osrednjeslovenski regiji prednjačijo tako starševske zmožnosti kot tudi pripravljenost staršev investirati v otroke v smislu njihovega opremljanja z raznoraznimi veščinami, znanji in razvijanjem osebnostnih lastnosti z namenom pridobivanja konkurenčne prednosti v tržni tekmi. Morda lahko visoko obremenjenost v šoli in motiviranost razumemo tudi kot odziv otrok na ta prizadevanja.