Regijske zgodbe

Goriško že obstoječi regijski indeksi (kot je indeks regionalne blaginje) in nekateri makro ekonomski kazalniki položaja prebivalstva (na primer vrednost BDP na prebivalca v letu 2015) uvrščajo v zgornjo triado slovenskih regij. Tudi kakovost življenja otrok na Goriškem v letu 2015 je na visoki ravni, saj glede na RIBO, ta regija zaseda 4. mesto. Kakšna pa je slika življenja otrok v tej severozahodni regiji, če podrobneje pogledamo področja, ki sestavljajo RIBO?

Tudi pregled področnih indeksov kaže, da imajo otroci na Goriškem vse potenciale za uspeh. Kar na polovici področij RIBO se goriška uvršča na prva tri mesta, in sicer pri zdravju in ogroženosti, zdravemu življenjskemu slogu, izobraževalnih dosežkih, neenakostih v izobrazbi in tvegani uporabi IKT. Le pri veščinah uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije pristane čisto na dnu lestvice. Postavlja pa se vprašanje, ali znajo na Goriškem potenciale svojih otrok negovati in jih dodobra izkoristiti? Sprehodimo se skozi nekaj izpostavljenih področij in si skušajmo na to vprašanje odgovoriti.

Prvi potencial otrok na skrajnem severozahodu Slovenije je področje izobraževanja, saj so goriški otroci tretji glede na izobraževalne dosežke in neenakosti v izobrazbi, četrto mesto pa zasedajo glede na počutje v šoli in odnos s sošolci. Morda je razlog za visoke izobrazbene dosežke iskati tudi v dejstvu, da imajo goriški otroci doma na voljo največ kulturnih dobrin (v primerjavi z drugimi so bolje založeni s knjigami, pesniškimi zbirkami, glasbenimi instrumenti itd.). Kaj lahko izvemo, če ta področja raziščemo globje?

Petnajstletniki na Goriškem izkazujejo visoke dosežke na testih PISA, otroci v 6. razredu blestijo na testih nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) – pri teh kazalnikih dosegajo uvrstitve od drugega do četrtega mesta. Dosežki NPZ otrok v 9. razredu sicer še vedno ostajajo nad slovenskim povprečjem, vendar pa so v povprečju nekoliko nižji, pri slovenščini padejo na peto, pri matematiki pa na osmo mesto. Upad v dosežkih NPZ ob koncu osnovne šole potrjuje tudi nekoliko nižji delež dijakov na Goriškem, vpisanih v gimnazije, kot bi lahko pričakovali glede na dosežke testov PISA. Delež vpisanih je sicer višji od slovenskega povprečja, a le za manj kot odstotno točko. Kaj botruje temu, da se dobri rezultati učencev na testih NPZ ob zaključku osnovne šole poslabšajo, lahko le ugibamo. Izpostaviti pa velja, da goriški otroci v povprečju izražajo nižjo mero ambicioznosti od slovenskega povprečja in se pri tem kazalniku uvrščajo šele na 10. mesto, vendar pa so na splošno razlike v ambicioznosti otrok po regijah nizke.

Visok potencial goriških otrok v izobraževalnih dosežkih potrjujejo tudi drugi podatki. Na primer v letu 2015 je bilo po podatkih SURS-a največ študentov (na 1000 prebivalcev) prav v goriški regiji. Vendar pa se ta potencial ne odraža v deležu višje ali visoko izobraženih prebivalcev goriške regije, saj je ta nižji od slovenskega povprečja, pri čemer nam v ozadju lahko ponovno odzvanja podatek o nižji ambicioznosti. Morda gre odgovore iskati v slabih priložnostih za visoko izobražen kader v regiji. Na Goriškem je namreč delež hitrorastočih podjetij med nižjimi v Sloveniji, obenem tudi število dnevnih delovnih migrantov na delo v osrednjeslovensko regijo, v kateri visoko izobražen kader najde največ priložnosti, ni visoko v primerjavi z ostalimi regijami. Tudi na splošno je izven regije namreč delalo le 15 % delovno aktivnega prebivalstva te regije, kar je nižje le še od osrednjeslovenske regije. Pomembno je upoštevati, da je Goriška po površini druga največja slovenska regija s številnimi odročnimi naselji, kar za prebivalce nekaterih delov regije predstavlja oteženo dnevno delovno migriranje izven regije. Iskanje priložnosti za zaposlitev v sosednji Italiji, ki bi hipotetično lahko omogočala priložnosti za zaposlitev bolj ambicioznih oseb, je glede na ne več tako blestečo zaposlitveno situacijo, težje. Stopnja brezposelnosti v Furlaniji-Julijski krajini (8,0 %) je namreč višja od brezposelnosti na Goriškem (7,7 %). Sicer pa je stopnja brezposelnosti v goriški regiji nižja od povprečja Slovenije, na Goriškem je tudi ena manjših razlik v stopnjah brezposelnosti med spoloma, kar kaže na to, da prebivalci goriške načeloma dobijo priložnosti za zaposlitev, vendar predvsem v okviru omejenih panog in zaposlitvenih mest, ki jih regija ponuja.

Kot enega izmed potencialov otrok na Goriškem lahko prepoznamo tudi njihov zdrav življenjski slog. Glede na to ugotovitev tudi prej omenjeni visoki izobrazbeni dosežki niso naključje, saj sta ta področna indeksa povezana. V tej hriboviti regiji so otroci visoko gibalno učinkoviti kljub razmeroma nizki intenzivni telesni dejavnosti. Goriški otroci v največji meri zajtrkujejo pred odhodom v šolo, obenem pa imajo enega najnižjih deležev prekomerno prehranjenih otrok v Sloveniji.

Poleg tega dosegajo drugo najvišjo uvrstitev na področju zdravja in ogroženosti. Ta regija sodi med tiste z najnižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov, samomorilnosti med otroki ter zabeleženega uživanja prepovedanih drog. Otroci na severozahodu Slovenije lahko v povprečju pričakujejo daljše trajanje življenja od slovenskega povprečja, goriška se po tem kazalniku uvršča tik za prvo trojico najvišje uvrščenih regij. Glede na dober zdravstveni profil otrok morda ni presenetljiv podatek, da je bil delež starostnikov starih 80 let in več leta 2015 na tem območju najvišji v Sloveniji, ter da je pred 65. letom starosti umrlo najmanj prebivalcev.

Ob zaključku sprehoda po področnih indeksih nam odzvanja misel, da imajo otroci v goriški regiji veliko potencialov – zdrav življenjski slog, neogrožajoč način življenja, varno uporabo IKT, visoke izobraževalne dosežke in nizke neenakosti v izobrazbi. Od nekaterih strukturnih pogojev v regiji pa je odvisno, v kakšni meri te izkoristi. Zaenkrat se žal zdi, da morajo tisti, ki želijo živeti na Goriškem, znižati svoje ambicije, čeprav ima goriška mnogotere možnosti, da potenciale svojih otrok »vnovči«. Vse bolj prepoznan koncept krožnega gospodarstva in naravno-kulturna dediščina Alp, Soče, Goriških Brd in Vipavske doline, ki omogoča športno-rekreacijske storitve, turizem, vinarstvo, predelovalno industrijo, sta morda priložnost boljšega prepoznavanja in izkoriščanja potenciala otrok goriške regije. Če jih začnemo izkoriščati, lahko otroke spodbudimo k ambicioznejšemu razmišljanju in ustvarjanju.